UČINEK PREDLOŽENIH DOKAZIL V PONUDBI

Državna revizijska komisija je v dveh nedavnih odločitvah – 018-089/2026 (Splošna bolnišnica Izola) in 018-091/2026 (Mestna občina Velenje) – potrdila pravilo, ki ima v praksi znatne posledice: če ponudnik neko dokazilo priloži ponudbi, postane to dokazilo del ponudbe in ga naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ne sme prezreti. Vprašanje, ali je bila predložitev v tej fazi obvezna, prostovoljna ali celo prezgodnja, na to ne vpliva.

V zadevi 018-089/2026 je naročnik kot sestavni del ponudbe izrecno zahteval obrazec z izjavo o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, v poglavju o podpisu pogodbe pa povzel šesti odstavek 14. člena ZIntPK, po katerem izbrani ponudnik takšno izjavo na poziv naročnika predloži pred podpisom pogodbe. Ker je naročnik obrazec zahteval že ob oddaji ponudbe in ga je ponudnik tudi predložil, je ta postal del ponudbene dokumentacije, s katero je naročnik razpolagal že v fazi pregleda ponudb; okoliščina, da šesti odstavek 14. člena ZIntPK predložitev takšne izjave predvideva pred podpisom pogodbe, naročnika ni odvezala dolžnosti, da vsebino obrazca preveri, saj je njegovo predložitev že v ponudbi zahteval sam. Ker je naročnik podatke o lastništvu in povezanih družbah zahteval kot del ponudbe, po presoji Komisije ni bistveno zgolj, ali je izbrani ponudnik obrazec formalno predložil, temveč tudi, ali so podatki v njem pravilni in skladni z dejanskim stanjem – tega pa naročnik ni preveril, zato je DKOM ugotovila kršitev drugega odstavka 89. člena ZJN-3 ter razveljavila odločitev o oddaji naročila.

V zadevi 018-091/2026 je naročnik za izkazovanje izpolnjevanja pogoja za sodelovanje glede zavarovanja odgovornosti zahteval predložitev police najpozneje ob podpisu pogodbe, ne pa že v ponudbi. Izbrani ponudnik je polico kljub temu priložil že v ponudbi, naročnik pa je zatrjeval, da prostovoljno predloženega dokazila ne sme presojati v škodo ponudnika. Komisija je temu izrecno nasprotovala: dejstvo, da predložitev police v ponudbi ni bila zahtevana, samo po sebi ne utemeljuje ravnanja naročnika, ki predložene police ni upošteval. Ker je bila polica del ponudbe in se je vsebinsko nanašala prav na presojo pogoja št. 12, bi moral naročnik njeno vsebino preveriti. Naročnik je zato o dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika odločil preuranjeno, kar je pomenilo kršitev prvega odstavka 89. člena ZJN-3 in razveljavitev odločitve o oddaji naročila.

Iz obeh odločitev izhaja enotno vodilo. Naročnik se ne more sklicevati na to, da določenega podatka še ni bil dolžan preverjati, če je podatek že razviden iz ponudbe in se neposredno nanaša na okoliščine, pomembne za presojo dopustnosti. Za naročnike to pomeni, da mora biti seznam sestavin ponudbe premišljen – vsak dokument, ki ga zahtevajo (ali sprejmejo) že v ponudbi, terja vsebinsko presojo. Za ponudnike pa velja opozorilo, da vsako samoiniciativno priloženo dokazilo postane predmet presoje naročnika, tudi če je po naravi vezano na kasnejšo fazo postopka.