PRAKSA DKOM: MEJE SORAZMERNOSTI REFERENČNEGA POGOJA

Referenčni pogoji v postopkih javnega naročanja omogočajo preverjanje tehnične in strokovne sposobnosti ponudnika na podlagi njegovih preteklih izkušenj. Njihov namen ni dokazovanje popolne identičnosti med že izvedenimi projekti in predmetom naročila, temveč ugotavljanje, ali je ponudnik sposoben izvesti primerljivo nalogo v zahtevanem obsegu in kakovosti. Popolna vsebinska identičnost referenčnega posla in razpisanega naročila v praksi praviloma niti ni dosegljiva. Takšna zahteva bi bila v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3 in bi lahko vodila do neupravičenega omejevanja konkurence. Ključno merilo je podobnost med posli, ki omogoča utemeljen sklep o razpoložljivem znanju, izkušnjah in tehnični usposobljenosti ponudnika.

Meje dopustnosti referenčnih pogojev je DKOM dodatno pojasnila v nedavni zadevi št. 018-039/2026, in sicer:

1. Ali je sorazmerno zahtevati referenco za celovit sistem pri enem naročniku? Dopustno, kadar je predmet naročila integrirana celota. Ni pa sorazmerno, če naročnik ne dopušča izkaza sposobnosti glede na dejanski obseg prevzetih del posameznega gospodarskega subjekta ali ne prizna referenc za implementacijo in integracijo posameznih funkcionalno povezanih sklopov.
2. Ali je sorazmerno zahtevati, da je referenčna rešitev usklajena z nacionalno zakonodajo (npr. slovensko)? Dopustno le, če naročnik konkretno izkaže, da implementacija zahteva posebna ali dodatna znanja, ki se bistveno razlikujejo od rešitev v drugih pravnih sistemih.
3. Ali je sorazmerno omejiti reference na določen sektor ali vrsto naročnikov? Dopustno le, če je specifična kompleksnost objektivno vezana na ta sektor. Posledično, neupravičena izključitev drugih naročnikov z enako stopnjo kompleksnosti ni sorazmerna.
4. Ali je sorazmerno zahtevati referenco pri naročniku določene velikosti (npr. minimalno število zaposlenih)? Utemeljeno le, če velikost neposredno vpliva na vsebinsko kompleksnost. Zgolj količinski vidik brez jasne povezave z zahtevnostjo ne zadošča.

Sklepno naročnikom priporočamo, da referenčne pogoje oblikujejo in uporabljajo izključno kot sredstvo za objektivno preverjanje tehnične in strokovne usposobljenosti ponudnikov, ne pa kot instrument za omejevanje konkurence. Ključno merilo naj predstavlja vsebinska primerljivost referenčnih poslov, ki omogoča razumen in utemeljen sklep o sposobnosti izvedbe naročila. Ob tem posebej opozarjamo, da vsako dodatno zoževanje referenčnih pogojev, ki ni nujno in razumno utemeljeno glede na predmet javnega naročila, lahko vodi v nezakonitost razpisne dokumentacije in posledično uspešno uveljavljanje pravnega varstva ponudnikov.