Applying the UNECE PIERS Evaluation Methodology for the SDGs to Support the Implementation of Green PPP Projects and Infrastructure: Lessons from Slovenia

Objava, ki nam je še dodatno polepšala poletje! Iskreno in z veseljem sporočamo, da je bil v mednarodni znanstveni reviji Sustainability (založba MDPI) objavljen članek izr. prof. dr. Petre Ferk „Applying the UNECE PIERS Evaluation Methodology for the SDGs to Support the Implementation of Green PPP Projects and Infrastructure: Lessons from Slovenia“. Članek je izšel v okviru posebne številke „State of the Art of Assessment for Sustainable Development Goals – 3rd Edition“ (letnik 18, št. 16, članek št. 8366) in je prosto dostopen tukaj.  

Za to objavo smo še posebej veseli, saj je nastajala dolgo. Pisanje je terjalo mesece premisleka in preverjanja. Projekti, ki jih članek analizira, pa segajo več kot desetletje nazaj. Videti jih ovrednotene po metodologiji UNECE PIERS in postavljene ob nacionalni napredek Slovenije pri ciljih trajnostnega razvoja je, kot bi se sklenil zelo dolg in zelo lep krog.

Objava je toliko bolj razveseljiva, ker članek naslavlja vprašanje, ki nas v praksi javno-zasebnih partnerstev spremlja že vrsto let: kako verodostojno izmeriti, koliko posamezen projekt dejansko prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Uveljavljeni okviri vrednotenja javno-zasebnih partnerstev so namreč še vedno pretežno osredotočeni na ekonomsko upravičenost in fiskalne učinke, medtem ko primanjkuje orodij, ki bi na ravni konkretnega projekta hkrati zajela ekonomske, družbene in okoljske vidike. Prav zato države težko pokažejo, kako se posamični projekti seštevajo v nacionalni napredek pri ciljih trajnostnega razvoja.

Članek na to vrzel odgovarja tako, da metodologijo UNECE PIERS (People-first PPP and Infrastructure Evaluation and Rating System) preizkusi na treh zelenih programih javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji, ki so se vzpostavili skozi pilotne projekte — energetski prenovi javnih stavb v Mestni občini Ljubljana, vzpostavitvi elektromobilnosti v Mestni občini Kranj in sončnih elektrarnah na javnih objektih Mestne občine Ljubljana. Vsak program je strukturirano ocenjen po petih razsežnostih PIERS: dostopnost in enakost, ekonomska učinkovitost, okoljska trajnost, ponovljivost ter vključevanje deležnikov. Analiza poteka na treh ravneh — na ravni uspešnosti posameznega projekta, na ravni skladnosti z nacionalnim napredkom Slovenije pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v obdobju 2023–2025 in na ravni metodološke ustreznosti samega orodja PIERS.

Rezultati navdušujejo: obravnavani programi izkazujejo močno trajnostno učinkovitost, zlasti v razmerju do ciljev trajnostnega razvoja 7 (čista energija), 9 (infrastruktura in inovacije), 11 (trajnostna mesta) in 13 (podnebni ukrepi), projektni dosežki pa se v veliki meri ujemajo s širšimi nacionalnimi trendi. Uporaba PIERS je hkrati razkrila učinke, ki v izhodišču sploh niso bili predvideni — med drugim vpliv vseh treh programov na vprašanja, povezana s pitno vodo.

Analiza pa odpira tudi jasno sistemsko opozorilo. Najšibkejša točka je vključevanje deležnikov, vendar ne zaradi slabe zasnove projektov, temveč zaradi institucionalnih omejitev: participativno vključevanje javnosti v pripravo in izvedbo projektov javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji ni obvezno, obenem pa zahteva finančna sredstva. Iz tega izhaja osrednje priporočilo — z uvedbo obveznega participativnega vključevanja deležnikov in s širšo vgraditvijo metodologije PIERS že v fazo priprave projektov bi Slovenija posamične projektne uspehe lahko pretvorila v sistematičen in celovit nacionalni trajnostni učinek.

Z metodološkega vidika članek predlaga izboljšave prilagodljivosti kazalnikov PIERS in jasnejše možnosti upoštevanja kontekstne relevantnosti, kar bi povečalo uporabnost orodja v različnih sektorjih in institucionalnih okoljih. Ugotovitve seveda velja brati z zavedanjem o njihovi omejeni generalizaciji — gre za tri namensko izbrane in uspešne programe v eni državi članici EU — vendar je sam pristop ocenjevanja prenosljiv tudi v druge sektorje in države. PIERS je namreč prostovoljno orodje samoocenjevanja, ki ga lahko uporabi vsak javni ali zasebni partner za svoje projekte, zato njegova praktična vrednost sega precej dlje od odločitev na ravni države.

Te poti nikoli ne hodimo sami. Avtorica se zahvaljuje vsem, s katerimi soustvarja razvoj in uporabo metodologije PIERS pri trajnostnih infrastrukturnih projektih in projektih javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji — še posebej Boštjanu Ferku, soprogu in poslovnemu partnerju (in lahko bi rekli tudi čarovniku, ki ga poganjata navdušenje in pozitivna energija, da udejanja vedno nove projekte in modele), izjemni ekipi Mestne občine Ljubljana, zlasti Petri Šeme, ter izjemni ekipi Mestne občine Kranj, zlasti Tomažu Lanišku. Hvala za razprave, za sodelovanje in za zaupanje.

Posebna zahvala gre tudi čudoviti skupnosti UNECE PPP, ki metodologijo s svojo energijo, širokosrčnostjo in znanjem vsak dan udejanja v praksi. Avtorici je v veselje in čast biti del te skupnosti.

Vabljeni k branju — članek je v celoti prosto dostopen tukaj.